Ime mi je Megi in sem prostovoljka v Domu starejših občanov Trebnje. Prostovoljstvo opravljam v sklopu projekta Mepi, moja ideja pa je bila, da bi starejšim polepšala dneve z izdelavo vizitk ali knjižnih kazalk s pozitivnimi in lepimi mislimi. Nastala je v času, ko obiski v domovih niso bili dovoljeni in smo “mepijevci” želeli upokojencem vseeno naslikati nasmeh na obraz. Na srečo, pa se je situacija obrnila. Sedaj lahko dom obiskujem in starejšim čas krajšam z izvajanjem kreativnih delavnic. Izdelovali smo že vizitke in knjižne kazalke, barvali zajčke in velikonočna jajca, izdelovali Zemljo iz odpadnih časopisov ter igro spomin. Med delavnicami uživam in zdi se mi, da se jih veselijo tudi v domu. Nemalokrat se zgodi, da vidim poznane obraze. To mi je všeč, saj mi ponovna udeležba pove, da so se na prejšnjih delavnicah zabavali. Z delavnicami izboljšujemo ročne spretnosti in spodbujamo domišljijo. Od udeležencev veliko izvem, saj se radi pogovarjajo. Nič več ne morem dodati kot pa le to, da se imam v domu fino!

Megi Sokač, prostovoljka iz programa Mednarodno priznanje za mlade Slovenija 

Dom starejših občanov Trebnje kot prostovoljka obiskujem že dve leti. Obožujem delo z ljudmi in to, da stanovalcem polepšam dan tudi samo z nasmehom in nekaj besedami. Všeč mi je odziv starejših, kako so veseli obiska in pogovora. Vsi so zelo prijazni in te sprejmejo kakor za svoje. Igramo se različne igre kot je Enka in Človek ne jezi se, obujamo spomine iz njihovih mladih let ter se pogovarjamo o vseh možnih temah. Všeč mi je, da pripravljamo različne dogodke kot je pustno rajanje in dan objemov. Tako so veseli, če se jim dogajajo take stvari in vidijo, da je nekaterim mladim mar tudi za starejše  ljudi.

Hana Kanc,  prostovoljka

Vsak teden z velikim veseljem pridem v Dom starejših občanov Trebnje. Tako stanovalci kot osebje so zelo prijazni in vedno znova doživim topel sprejem.

Obiskujem gospo Ivanko, ki se zelo rada pogovarja in je zelo srčna oseba. Prinesla sem tudi družabne igre v skupni prostor drugega nadstropja. Začutiti je veliko več veselja in povezanosti med stanovalci. Skupaj se povežemo s svojim notranjim otrokom in se popolnoma sprostimo. V veliko veselje mi je, ko vidim srečne, zadovoljne in nasmejane obraze stanovalcev. Življenje ni vedno lepo. Vendar če ga znamo obrniti na bolje, pomagati drug drugemu in biti drug drugemu v veselje, je največji korak v boljši jutri.

Neja Vrhovšek, prostovoljka

»Prostovoljke so bile prijazne, zmeraj so potrkale na vrata, ko so prišle. Lahko smo se zelo dobro pomenile. To te kar dvigne! Dekleta so bila super. Ko so odhajale, sem jim naročila – pomagajte starim, bolnim in ubogim. Mlad človek poživi starega človeka in to je veliko!«

MARIJA BRADAČ – stanovalka

»Blaža imama zelo rada, tako je fejst fant, da ne znam povedat. Tudi mamico njegovo sem spoznala. Rada vidim, da me kdo obišče in mi polepša dan.«

IVKA JAKŠE – stanovalka

Prostovoljstvo v DSO Trebnje je bila zame prijetna in zanimiva izkušnja. S tem, ko sem del svojega prostega časa namenila stanovalcem, sem pridobila veliko nasvetov in modrosti preko pogovorov ter druženj z njimi. V prihodnje upam, da se bomo imeli tako prijetno kot smo se imeli do zdaj.

BLAŽKA – prostovoljka